Romana Vojska, sedemindvajsetletna nasmejana in simpatična ženska, ki jo srečujemo predvsem takrat, ko naš avto postane žejen in se ustavimo na Petrolovi bencinski postojanki v Cerknem. Tam dela že četrto leto.

Po končani osnovni šoli se je odločila za srednjo gostinsko šolo v Tolminu in znanje prenesla v prakso v gostilni Pri Mlinarju v Mokraški vasi. Bolj kot nad kuhanjem se je navdušila nad prodajo. Nekaj časa je delala v Blagovnici Cerkno, dokler se ji ni ponudila priložnost na Petrolu. Veliko ji pomeni dober kolektiv in prijazen odnos nadrejenih do uslužbencev. Sama upa, da bo tam ostala zelo dolgo časa.

Od kje izviraš? Se vidiš tam tudi v prihodnosti?

Živim na Cerkljanskem vrhu. Zelo mi je všeč, ker me zjutraj zbudi sonce in gledam na morje (Cerkno pokrito z meglo). Navajena sem na mir in intimo. Živimo bolj na samem in nimamo sosedov, ki bi živeli neposredno poleg nas. Ne vidim se, da bi živela v Cerknem. S fantom (s katerim sta skupaj 4 leta) zidava hišo na Cerkljanskem vrhu. Upava, da bo do konca letošnjega leta pod streho.

Kaj misliš, kakšen je osrednji problem, ki ga ima mlad človek v cerkljanski kotlini? Kako mu ti kljubuješ?

Glede službe nisem imela problemov, prav tako tudi ne s prebivališčem. Mnogo ljudi pestita ravno ta dva problema. Mene najbolj moti to, da je v trgovino potrebno hoditi ven. V mislih imam večje nakupe. Stalno hodim v Kranj, Ljubljano ali Idrijo. Tukaj si razen »štabal« še čevljev ne moreš kupiti.

Kaj meniš o recesiji? Jo občutiš?

Recesije zaenkrat ne občutim, kot pravim, sem stalno zaposlena, tudi fant ima delo. Mogoče so cene predvsem živil višje, kar se vidi tudi na Petrolu, saj ljudje kupujejo le bencin in potrebščine za avto, pred časom pa smo prodali več časopisov, sladkarij in ostalega.

Na bencinsko črpalko pride veliko različnih ljudi. Se ti zgodi kaj takšnega, kar te še vedno spravi v smeh?

Odvisno. Ljudje so si zelo različni. Nekateri so zelo prijazni in mi v trenutku polepšajo dan. In obratno. Čeprav mislim, da sem se malo utrdila. Ljudje mi težje pridejo do živega. Na začetku pa sem njihovo nejevoljo vzela zelo osebno in me je mnogokrat potrlo. Super je, ko pridejo turisti. Zelo so prijazni in vedno pustijo 'mančo'. V drugih državah imajo drugačen odnos do ljudi, opravljajo take in podobne službe.

Kaj počneš v prostem času?

Poleti grem najraje na kolo. Včlanjena sem v Športno društvo Pedal, ki šteje približno 20 udeležencev. Dvakrat sem se udeležila maratona Franja. Na kolesu sem bila 6 ur. Moja rit je zelo trpela (smeh). Udeležila sem se tudi prireditev kot so Juriš na Vršič, od Ljubljane do Trsta, Tour the Mountains pa verjetno še kakšnega. Pozimi pa najbolj uživam na snegu. Ponavadi deskam, včasih smučam. Skoraj vsako leto se udeležim Petrolovega tekmovanja v smučanju in skoraj vedno odnesem domov medaljo. Največkrat za tretje mesto.

Imaš v Cerknem ali v okolici kakšen najljubši žur ali festival, ki ga obiščeš vsako leto?

Ja, vsako leto se za Pusta našemim. To je en super praznik. Tudi Noč čarovnic praznujem, vsako leto se odpravimo v Franjo. Poleti pa se najbolj veselim kurjega piknika oziroma Fentaš kokoš. Ponavadi postavimo na Vršah šotor in ostanemo tri dni. Dvakrat sem se udeležila tudi turističnega rellya za ženske. Vožnja po pravilih in omejitvah mi ne diši najbolj. Enkrat sem bila enajsta, enkrat predzadnja J.

Se lahko opišeš s tremi pridevniki?

Hmmm… težko vprašanje! Vesela, prijazna, ne vem, mogoče natančna. Po horoskopu sem devica in rada imam stvari urejene.

Si družinski človek? Si želiš veliko otrok?

Ja rada bi imela otroke, a največ dva. Prihajam z velike družine, nič mi ni manjkalo, čeprav mi je pri petih letih umrl oče. Vendar bi imela raje manj otrok in jima čim več nudila. Ko sem bila majhna sem mogoče najbolj pogrešala to, da se nisem mogla udeleževat ur košarke, ki so se odvijale v popoldanskem času. Potem sem jo igrala doma. Sama.

Kaj pa temne plati tvoje osebnosti? Česa pri sebi ne maraš?

Mogoče bi morala biti manj jezikava in se večkrat ugrizniti v jezik. Pa da ne bi zamujala!!! Prijateljica in njen fant sta mi za rojstni dan kupila uro. Ko sem spet nekajkrat zamudila sta mi kupila baterije z mislijo, da so uri pošle baterije J. Pa po službi moram imeti pol ure časa zase. Kdor tega ne ve, občuti mojo sitnost. Tudi to bi spremenila. Vendar opravljam tako delo, da moram biti ljudem maksimalno na razpolago. In potem hočem biti malo sama.

Morje ali hribi?

Absolutno hribi! Rada imam tudi morje, vsako leto gremo drugam. Zadnja leta sem obiskala Bolgarijo, Črno Goro in otok Hvar v Dalmaciji. Sej je lepo, ampak še lepše je v hribih!

Palačinke ali čips?

Čips! Nasploh imam raje slano kot sladko. S palačinkami imam pa poseben problem – čeprav sem vešča v kuhanju, jih ne maram peči! Zelo rada kuham domače jedi.

Zelenjava ali meso?

Itak meso! Sploh pa ne maram korenja. Oranžen je J.

Kaj ti polepša dan?

Prijazni ljudje, polni nalezljive energije. Pa fant Dule. Tudi lepo vreme deluje čudežno name.

Česa si v življenju želiš? Kaj je tvoje življenjsko vodilo?

Želim si zdravja. Pa da dokončava hišo in seveda otrok. Čim več prijaznih strank. Vodilo? Vodi me optimizem in dobra volja. Zato: »Z nasmehom v nov dan. Vsak dan!«

Kaj bi sporočila ljudem v Cerknem in okolici?

Predvsem naj se imajo radi in naj se malo bolj sprostijo, ker življenje je lepo.