|
Samo 40% odraslih se izobražuje |
|
Prispeval: Uredništvo
|
|
torek, 09. februar 2010 |
Nova Anketa o izobraževanju odraslih je razkrila predvsem, koliko so se pri nas v letu 2007 odrasli izobraževali, zakaj ne v še večjem obsegu in zakaj se nekateri sploh ne izobražujejo, pa tudi njihov odnos do izobraževanja. V obdobju 12 mesecev pred anketiranjem se je izobraževalo 40 % odraslih v starostni skupini 25–64 let. V formalno izobraževanje je bilo vključenih 8,7 % odraslih, v neformalno izobraževanje 36,1 % odraslih, v formalno ali neformalno pa 38,1 % moških in 43,1 % žensk. Agencija LARS, ki v Cerknem skrbi za ponudbo neformalnega izobraževanja, na svojih izobraževanjih, delavnicah in predavanjih v treh letih svojega obstoja beleži prek 200 udeležencev, kljub temu pa je mnenja, da je še vedno premalo poudarka na neformalnem izobraževanju tako v lokalni skupnosti kot v celotni državi. Majhen odstotek odraslih, ki se izobražujejo pa tolmači tudi z dejstvom, da mnogi učenje še vedno povezujejo z nečim, kar je treba delati pod prisilo, kar mora nujno prinesti rezultate v obliki številk od 1 do 5 ter neuporabnosti znanj, ki jih določeni ponudniki formalnih znanj dandanes ponujajo.
Več kot 40 % odraslih, ki se niso izobraževali, si izobraževanja tudi niso želeli. Najpogostejši razlog, ki so ga navajali, je bil, da izobraževanja za delo, ki ga opravljajo, niso potrebovali.
Statistični podatki za leto 2007 kažejo, da je imela večina anketirancev pozitiven odnos do izobraževanja, saj je ob vsaki navedeni trditvi najmanj 75 % vprašanih označilo odgovor “popolnoma ali delno se strinjam”.
Z anketo smo pridobili tudi podatke o dejavnosti odraslih v političnih strankah in sindikatih, dobrodelnih organizacijah, verskih in cerkvenih organizacijah, športnih in rekreacijskih društvih, strokovnih združenjih ter drugih skupinah, kot so na primer lovci, gasilci ipd. Več kot 70 % anketiranih moških in žensk je v letu 2007 nudilo prostovoljno pomoč.
Zbrani podatki za leto 2007 kažejo, da je najmanj en tuji jezik govorilo 92 % odraslih v starosti 25–64 let; ti podatki so Slovenijo po znanju jezikov uvrstili med vodilne evropske države; pred nami so bile le Litva, Norveška, Švedska, Latvija in Slovaška.
|