Tokrat se je našemu vabilu na pogovor z nami prijazno odzval Silvo Jezeršek. Mnogi ga poznate kot policista, nekateri kot tehničnega vodjo Ženskega turističnega rallyja, nekateri kot člana Konjeniškega društva Cerkno. Z njim se je vedno prijetno pogovarjati, saj vedno navdušeno pripoveduje o svojih doživetjih. Čas rad preživlja v družbi svojih prijateljev in na hrbtu svojega Črta.
Silvo, kako to, da si se kot Škofjeločan znašel v Cerknem?
Leta 1983 sem bil službeno premeščen v Cerkno. Nove miličnike so takrat potrebovali tukaj in v Medvodah, pa sem prej dobil službo tukaj. S kolegom sva se pridružila takratni ekipi petih miličnikov. Ponudili so nama samsko sobo v stavbi policije, kjer sva živela do zgodnjih 90ih.
In smo te Cerkljani sprejeli oz. kako misliš, da se Cerkljani vedemo do vas, ki se priselite od drugod?
Da. Tukaj se počutim dobro. Ljudje se spreminjajo, se pozna večja stopnja izobraženosti. Jaz po priselitvi nisem imel veliko problemov. Tukaj sem imel prijatelje, sploh tiste, ki so na naše konce hodili v službo, in nekaj sorodnikov. Dober recept je vsekakor, da si čim več med ljudmi. Tako te laže sprejmejo za svojega. Se pa nič ne sekiram, če mi še sedaj kdo reče, da sem 'unajn'.
V svoji službi si menjal že več nazivov, bil si miličnik, policist, policaj, kiflc. Imaš rad svoj poklic? Da.
In, so vici o policajih resnični? V vsakem vicu je nekaj resnice. Kar je v vicu, se je verjetno enkrat moralo vsaj približno zgoditi. Pa policisti smo itak prepoznavni, ljudje nas imajo radi po zobeh. Za take stvari smo res pripravni.
Silvo, zakaj miličnika sred ceste ne zapiše policaj, (kot poje Lado Leskovar)? (Smeh.)
Kako misliš, da se je spremenilo družbeno dojemanje tvojega poklica v 26 letih službovanja?
Ljudje so bili včasih bolj domači. Zdaj je pri policistih poudarek na profesionalnosti. Odnosi so se ohladili. Včasih smo se več pogovarjali. Več komunikacije je koristilo predvsem za preventivo. Ljudje so bolj skrbeli drug za drugega. Zdaj je sosed sosedu prej tujec.
Že 10. leto si bil tehnični direktor Ženskega turističnega rallyja? Kako to, da si se znašel v tej vlogi?
Bil sem član iniciatorske skupine. Poklicna usposobljenost mi je omogočala boljše poznavanje pravil in izpeljavo zadeve. Želeli smo narediti varianto mopedističnega showa, s tem, da so tukaj glavne akterke ženske in da gre za drugo prevozno sredstvo - avtomobile. Da pa smo utemeljili besedo rally, smo dodali še malo tekmovalnosti, kjer pa ne gre za hitrost, temveč za spoštovanje pravil.
Kako se zdaj znajdeš v tej vlogi?
Vedno lažje je. Od začetka je bilo veliko na mojih ramenih, sedaj pa je ekipa usklajena in si naloge razdelimo glede na naše sposobnosti in razpoložljivost. Moram pa omeniti tudi kolega, ki koordinira in organizira vse ostalo pri prireditvi, Staneta Mavca ter ostale prizadevne člane, ki poskrbijo, da so tekmovalke vesele, ko po končani tekmi odidejo domov.
Varna vožnja je zate zelo pomembna. Kaj bi se po tvojem mnenju moralo nujno spremeniti v Cerknem, če gledaš z vidika promotorja varne vožnje?
Nujna je ureditev parkirišč, s tem bi se rešili tudi problemi zamaškov v okolici šole ob določenih urah. Morali bi zapreti strogi center—Glavni trg, Trg Prekomorskih brigad in okolico Hotela, kjer bi bile dovoljene samo intervencije. Obvoznica pa bi bila speljana čez 'Čapalove njive', kakor je bilo že pred časom tudi načrtovano. Uvesti bi bilo potrebno dva krožna prometa, prvega pri gasilskem domu, da bi umirili prehiter promet, drugega pa na Želinu, kjer je prav zaradi nepreglednosti križišča in prehitre ceste lansko leto prišlo do smrtne žrtve.
Rad imaš konje. Rad jahaš. Rad se družiš. Imamo prav? Povsem.
Kako to, da si se odločil za konja? Že od mladih let sem si želel imeti konja. Jahalnega konja. Sedaj se mi je želja uresničila. Imam Črta, na katerem večkrat na teden jaham po okolici Cerknega, največ po kolovoznih poteh. Če je le mogoče, ga sprehodim vsaj za pol ure dnevno, da ostane v dobri kondiciji. Zdaj ko je jesen, ga pasem v okolici svojega doma.
Tako kot vse tvoje predhodnike, bomo tudi tebe prosili, da se opišeš s tremi pridevniki?
Strpen, delaven, točen … Recimo, tudi danes sem prišel točno ob uri na intervju.
Kakšno je tvoje življenjsko vodilo, moto?
Ga nimam. Mogoče ta, da je Kovačeva kobila vedno bosa.
In seveda, še tisto najlepše, nameni še nekaj besed nam ustvarjalcem Spletnega portala mesta Cerkno?
Fino je, da se na enem mestu dobi novice od kraja, okolice. Internet je postal vpliven medij in najbolj uporaben. Še vedno se mi zdi škoda, da se več društev ne predstavi na spletu. Portalovci, vas spodbujam za naprej. Ne smete se ustaviti in prenehati delati!
|